lepilo, v tekočini raztopljena ali s segrevanjem utekočinjena snov, ki se strdi med dvema ploskvama in ju spoji z adhezijo in kohezijo. Naravna lepila so večinoma v vodi topne živalske ali rastlinske beljakovine (npr. kostni klej) in raztopljene naravne smole. Lepila iz umetnih snovi so navadno umetne smole, raztopljene v organskih topilih (npr. alkohol, aceton) ali (koloidno) v vodi; odpornejša so proti vlagi. Ta lepila se strdijo z izhlapevanjem topila, talilna lepila pa se strdijo pri ohlajanju. Dvokomponentna lepila so sestavljena iz umetnih smol, ki jim pred lepljenjem dodajo trdilec; ta smole utrdi s polimerizacijo, pogosto brez prisotnosti zraka. Z njimi lepijo tudi kovine; trdnost zlepljenih mest je lahko večja od trdnosti kovičenega spoja (gradnja letal).

Sorodna gesla: adhezija | Araldit® | Epikote® | glutinsko lepilo | klej | kohezija | kumaron | lepek | lepilna folija | lepljivi pasovi | Palatinol® | polimerizacija | poliuretani | ribje lepilo | talilno lepilo | umetne smole | vezanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek