cev,
1. tehnika: votlo valjasto telo iz kovine, lesa, keramike, kamnine, betona, plastike, gume ipd. Predvsem se uporablja za vodenje toka fluidov (tekočin, plinov, granulatov). Kovinske cevi izdelujejo z varjenjem pločevinastih trakov, z vlečenjem krožnih plošč v tulce, z valjanjem okroglih blokov prek trna (Mannesmannov postopek), z ulivanjem v forme, s centrifugalnim ulivanjem in z vrtanjem valjastih teles.

Sorodna gesla: cevne klešče | drogovje | Mannesmannov postopek | obdelava kovin | plinska cev | romarski postopek | tuljava | tuljava | valjalni stroj za nevarjene cevi | valjanje | vlečenje | zabijalo
2. vojaštvo: del strelnega orožja, v katerem dobi izstrelek potrebno začetno hitrost in smer.

Sorodna gesla: dušilec | lafeta | muha | ris


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek