menjalno gospodarstvo (naturalno gospodarstvo), oblika gospodarske ureditve, v kateri se blago menja za blago brez vmesnega posredovanja splošnega menjalnega posrednika (denar). Sporno je, ali je kdaj v preteklosti sploh obstajalo čisto menjalno gospodarstvo. Ko je bila namreč menjava v družbi tako pogosta, da lahko govorimo o menjalnem gospodarstvu, se je izoblikoval vsaj en splošni menjalni posrednik (naturalno plačilo), ki je – čeprav je bil tudi sam le blago (orodje, nakit, živina, žlahtne kovine, cigarete idr.) – opravljal funkcije denarja. Po drugi strani pa niti zdaj niti kdaj prej ni obstajalo čisto denarno gospodarstvo, saj je za vsako gospodarstvo značilna tudi neposredna menjava, čeprav je v sodobnih industrijskih državah redkejša kot nekdaj v značilnih agrarnih družbah ali zdaj v državah v razvoju. Zlasti kadar administrativni ukrepi (racioniranje, zamrznitev cen) izključijo ali omejijo prosto oblikovanje cen in s tem popačijo vrednost denarja, se v narodnem gospodarstvu spet poveča obseg neposredne menjave, kot je npr. pokazal velikanski obseg t. i. kompenzacijskih poslov v nekdanjih socialističnih vzhodnoevropskih državah.