sifon [grško],
1. geografija: odsek jamskega rova, ki je do stropa zalit z vodo.

Sorodna gesla: jama
2. tehnika: 1) sesalna cev, ki omogoča pretakanje tekočin z višje na nižjo raven, pri tem pa se tekočina dvigne prek višje ravni (natega). 2) priprava v cevnih napeljavah, ki preprečuje prehod plinov, omogoča pa pretok tekočine. V sanitarni tehniki se uporablja pri kanalizacijskih napeljavah; (včasih eksplozivnim) plinom neprijetnega vonja onemogoči vstop iz kanalizacije v sanitarne (stranišča, kopalnice) ali delovne (kuhinje) prostore. Navadno je izdelan kot dvojno cevno koleno v obliki črke U ali krogla z dovodno in odvodno cevjo. – Na podoben način sifona zatesnijo pokrov čistilnih jam, greznic ali posod s hlapljivo vsebino: v okroglem žlebu je tekočina, vanjo pa sega grebenasti rob pokrova. 3) v gospodinjstvu posoda ali priprava za točenje sodavice, mineralne vode ali piva. V posodi je patrona s stisnjenim ogljikovim dioksidom. Pritiska na tekočino in jo (navzgor) potiska skozi navpično cevko v posodi.

Sorodna gesla: fermentacijska cev | kanalizacija | kanalski plin | koleno | natega | ogljikov dioksid | sesalna cev


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek