cista [grško], 1. medicina:zaprta, s tekočino napolnjena vrečasta bula v kateremkoli organu. Navadno je benigna, znotraj jo obdaja epitelij, ki izloča sekret. Retencijske ciste nastanejo zaradi motenj pri odvajanju iz žlez (npr. aterom); lahko pa nastanejo tudi zaradi nenormalne rasti tkiva, ki izloča tekočino (ovarijske ciste) ali okoli parazitov (ehinokokna cista). Same po sebi ciste niso nevarne, lahko pa zaradi svoje velikosti ovirajo delovanje organa.
Sorodna gesla: aterom | encefalomalacija | galaktokela | ganglion | milium2. biologija:trpežna oblika v razmnoževalnem ciklu pri nekaterih nižjih organizmih (enoceličarji, zajedavski črvi); kroglaste oblike s trpežno ovojnico; preživi neugodne razmere.
Sorodna gesla: infuzoriji | korenova glistica3. arheologija:[italijansko cista a cordoni] prazgodovinsko bronasto vedro, valjaste oblike z rebri; zgodnji primerki so široko, mlajši pa ozko narebreni; ok. 8.–5. st. pr. n. š.
Dostopnost