1. Sion [slovensko, síon, retoromansko, sjón], v Stari zavezi prvotno ime griča jugovzhodno od Jeruzalema. Na njem je najprej stala jebusejska trdnjava, ko pa je Salomon dal graditi kraljevo palačo in tempelj na v. griču, so grič in naposled vse mesto imenovali Sion. V obredni liriki je Sion ime za božje domovanje, medtem ko je v knjigah prerokov simbol upanja za Izrael in ves svet ob koncu časa; deloma to velja tudi za krščansko izročilo.
Sorodna gesla: Jeruzalem2. Sion, nemško Sitten [zítən], mesto v Švici, glavno mesto kantona Valais, ob izlivu reke Sionne v Rono, 512 m nad morjem, 27.000 pretežno francosko govorečih prebivalcev. Ima srednjeveško podobo, leži ob vznožju zgodaj poseljenega griča Valère (romarska cerkev Nôtre-Dame-de-Valère) in Tourbillona (srednjeveška škofijska utrdba) z gotsko stolnico (15. st.), poznogotska cerkev sv. Theodula, mestna hiša (17. st.), tržnica; predelava tobaka, v okolici sadjarstvo, vinogradništvo.
Zgodovina: v rimski dobi Sedunum. 585 je bila škofija iz Martignyja (Octodurum), ustanovljena v 4. st., prenesena v Sion; 999 so sionski škofi dobili grofijske pravice nad Valaisom, od 1032 cesarsko mesto. 1630–1798 je imel škof samo še vrhovno oblast nad Valaisom.
Dostopnost