paralaksa [grško parallaxis, ‘menjava’], 1. fizika:navidezni premik dveh različno oddaljenih predmetov, če jih opazujemo pod razl. koti. Paralaksa povzroča npr. napake pri odčitavanju z merilnih instrumentov, če kazalca in skale ne opazujemo navpično. Pri fotografiranju z aparatom, ki ima ločeno iskalo in objektiv, lahko zaradi paralakse posnamemo drugačen izrez, kakor smo ga videli skozi iskalo; v tem primeru paralakso odpravimo s korekcijskimi lečami, ki pogled skozi iskalo izenačijo z optično osjo objektiva.
Sorodna gesla: fotoaparat | optična os | zrcalno odčitavanje | zrcalnorefleksna kamera2. astronomija:dnevna paralaksa, za osnovo ima (bazo) polmer Zemlje: spreminja se z višino vesoljskega telesa nad horizontom; največja je, ko je telo na horizontu (horizontska paralaksa), npr. za Sonce 8,794", in 0°, ko je v zenitu; letna paralaksa ima za osnovo veliko polos tira Zemlje okoli Sonca in rabi za določitev oddaljenosti Soncu najbližjih zvezd.
Dostopnost