branje,
1. splošno: prepoznavanje in razumevanje pisanega in tiskanega besedila (besed in besednih skupin), v šoli se branje poučuje od prvega razreda naprej (pouk branja); pri tem zdaj uporabljajo analitične metode (celostna metoda) namesto nekdanjih običajnih sintetičnih (črkovalna); sporni so nekateri poskusi, da bi se učenje branja začelo že pri četrtem letu (zgodnji pouk branja); nekateri ga zagovarjajo, ker naj bi v tem obdobju otrokova dojemljivost olajševala učenje branja, drugi pa ga zavračajo zaradi nevarnosti enostranskega usmerjanja intelektualnega razvoja. V izobraževanju odraslih se zdaj pojavljajo razl. metode za racionalno (hitro) branje.

Sorodna gesla: berilo | legastenija
2. psihologija: branje misli, telepatija.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek