Julijan Odpadnik (Flavius Claudius Iulianus Apostata), rimski cesar (361–363), nečak Konstantina I. Velikega, *331 Carigrad, †26.6.363 Mezopotamija; z vnovično osvojitvijo Kölna 356 in zmago pri Strasbourgu 357 je zavaroval mejo cesarstva proti Frankom in Alemanom. Že februarja 360 so ga njegovi vojaki v Parizu oklicali za avgusta, decembra 361 pa je nasledil svojega bratranca Konstancija II. Kot privrženec novoplatonizma je zavrgel krščanstvo in – s prevzemom krščanske karitativne dejavnosti – skušal znova vpeljati kult poganskih božanstev; zaradi njegove prvotne krščanske vzgoje (arijanec) so mu kristjani dali ime Apostata (Odpadnik). S številnimi odloki je poskušal izboljšati položaj občin, finančni, poštni, pravni in vojaški položaj. Spomladi 363 je proti Perzijcem prodrl do Ktezifonta, vendar je bil pri umiku smrtno ranjen. Ohranjena so njegova pisma, govori in epigrami. Od srednjega veka večkrat literarno obravnavan.