kaparji (Coccina), podred enakokrilcev s številnimi rastlinskimi škodljivci. V velikih množinah se pojavljajo na cvetovih, sadežih ali skorji in se prehranjujejo z njimi. Samičke so nekrilate, slepe in brez nog, varno skrite pod voščenimi ščitki, ki jih same izločajo. Partenogeneza ali razvoj neoplojenih jajčec je pri kaparjih pogost pojav. Samičke jajčec nikoli ne odlagajo prosto, ampak so skrita pod njihovimi telesi oz. voščenimi ščitki. Samčki nimajo obustnih delov, nekateri so nekrilati, večinoma pa imajo dobro razvita sprednja krila (za letanje). Največja vrsta kaparjev je 3 cm velik južnoafriški orjaški kapar (Lophococcus maximus). Med kaparje sodijo košeniljke, voščeni kapar, lakovi kapar, barvarski kapar, hrastov kapar, ameriški kapar, manin kapar; škodljivci na sadnem drevju so vejičasti kapar in razl. lekanije: češpljev kapar (Eulecanium) in trtni kapar (Pulvinaria).
Dostopnost