Heraklit (Herakleitos), grški filozof, *ok. 540 pr. n. š. Efez, †ok. 480 prav tam; za njegovo filozofijo je temeljno pojmovanje o večnem spreminjanju vseh stvari, ki je bilo naperjeno proti statičnemu in monističnemu eleatskemu pojmu biti. Po Heraklitu vse stvari opredeljujejo nasprotja, ki se nenehno bojujejo med seboj. V logosu, zakonitem redu svetovnega uma, pa se te polarnosti združujejo v napeto enotnost in harmonijo. Za Heraklita je ogenj, prispodoba spreminjanja, prasnov. Za njegovo filozofijo, ki je aforistična in ohranjena le v fragmentih, sta značilna dva izreka: »Boj je oče vsemu, je vsemu kralj.« in »Nihče ne more dvakrat stopiti v isto reko.«. Heraklit je bil eden največjih zgodnjegrških mislecev in je (prek svojega učenca Kratila) vplival na Platona, pa tudi na stoike ter v novem veku zlasti na mišljenje renesanse, na G. W. F. Hegla in na F. Nietzscheja. Njegovi težko razumljivi spisi, polni prispodob, so ohranjeni le v fragmentih (v sl. 1946).