fotokopija, reprodukcija slikovne predloge. Prvotne fotokopije so izdelovali s postopki fotografske kemije, ki so zahtevali papir s premazom, občutljivim za svetlobo. Hitrejši je bil postopek, na katerem so original presvetlili z UV-svetlobo, kopijo pa razvili v amoniakovih parah. Sodobni fotokopirni stroji temeljijo na kserografiji: s fotoelektričnim postopkom na običajni papir nanesejo prašnato barvilo, ki ga utrdijo s stiskanjem in segrevanjem. Sliko lahko povečajo ali pomanjšajo. Pri novejših postopkih uporabljajo zmogljive računalnike: sliko s skenerjem pretvorijo v digitalno obliko, nato pa jo s (črno-belim ali barvnim) tiskalnikom prenesejo na papir. Takšen postopek omogoča skoraj poljubno obdelavo slike: npr. spreminjanje in prirejanje barv, vnašanje ozadja, napisov in razl. vzorcev, rastriranje, bledenje, kontrastiranje, pomanjševanje in povečevanje in izdelovanje izrezov.

Sorodna gesla: kopirne tehnike | kserografija | svetlobna kopija | tiskalnik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek