kutikula [latinsko], prevleka na zunanji površini epidermisa pri rastlinah; zgrajena iz maščobnokislinskega polimera kutina. Kot poltrda snov se izloča skozi celično steno iz protoplazme krovnega tkiva, se tam strdi in kot sklenjena, pogosto nekoliko nagubana prevleka prekrije epidermis. Kutikula prepušča vodo in pline slabše kot celična stena (celica) in tako varuje pred izsušitvijo.

Sorodna gesla: celica | epidermis | gliste | koža | kutin | reža | tirozinaza


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek