oboa [francosko haut bois, ‘visok les’], glasbilo z dvojnim trsnim jezičkom in s konično cevjo, nastalo v 17. st. v Franciji; z višjimi toni bogat, prodoren zven; zdajšnje oboe imajo največkrat 14 zaklopk. Poleg glavne vrste oboj v sopranski legi (tonski obseg: b–a3) obstajajo še oboa d'amore (ljubavna oboa), oboa da caccia (lovska oboa), angleški rog v altovski legi in hekelfon v baritonski. V družino oboj sodita še fagot in ukrivljeni rog. Dunajska oboa, na katero še vedno igrajo v dunajskih orkestrih, ni sodelovala pri posodabljanju glasbila v 19. st.
Dostopnost