kotačniki (Rotatoria), razred majhnih mnogoceličarjev z ok. 1700 vrstami; razširjeni so v celinskih vodah, živijo tudi med lišaji, v vlažnem mahu, ledeniških potokih in celo vročih vrelcih; veliki 0,4–3 mm in zelo pestrih oblik. Telo sestavljajo trije deli: glava z usti, ki jih obdaja kotačni aparat (sestavljen iz migetalk, rabi za premikanje in ustvarjanje vodnega toka, ki prinaša živali hrano do ust), trup in zadek (noga) s prilepnimi žlezami ali prsti. Kotačniki so ločenih spolov, haploidni (haploiden) poenostavljeni samci se pojavijo običajno le takrat, ko se življenjske razmere poslabšajo; oplojene samice izležejo trpežna jajca; v ugodnih razmerah se kotačniki razmnožujejo z deviško oploditvijo (partenogeneza). Kotačniki lahko preživijo dolgoletno sušo in izjemno visoke (+150 °C) in nizke (–270 °C) temperature.

Sorodna gesla: haploiden | Hydantina | migetalka | mnogoceličarji | partenogeneza | pritlikavi samci | valjasti črvi


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek