sir,
1. splošno: [sə̀r] angleški naziv: baronet, vitez.

Sorodna gesla: baronet | knight | vitezi
2. živilska tehnologija: mlečni izdelek z visoko hranilno vrednostjo in dobro prebavljivostjo; je koncentrat beljakovine. Surovina zanj so kravje, ovčje ali kozje mleko z določeno maščobnostjo, mlečnokislinske bakterije kot cepivo za fermentacijo, sirišče in drugi dodatki. Zaradi delovanja sirišča in/ali mlečnokislinskih bakterij se mleko usiri. Grudo razrežejo na zrna določene velikosti, značilna za posamezne vrste sirov. Drobljenec, tj. mešanico sirnega zrna in sirotke, segrevajo do določene temperature, odvisno od vrste sira. Sledi oblikovanje sira, stiskanje in soljenje v slanici. Nato sir zori v zorilnih kleteh. Čim drobnejše je bilo sirno zrno in čim manj vode je v siru, tem daljši čas traja zorenje (fermentacija). Razpon je zelo širok: 3 tedne do 18 mesecev. – Sir delimo predvsem po količini vode in po količini maščobe, ki jo vsebujejo. Po količini vode razdelimo sire na zelo trde, trde, poltrde, mehke in sveže sire. Po količini maščobe v suhi snovi jih delimo na prekmastne, polnomastne, mastne, tričetrtmastne, polmastne, četrtmastne in puste sire. – Posebna vrsta sira so topljeni siri, ki jih pridobivajo s topljenjem običajnih sirov ob dodatku topilnih soli (polifosfatov). Primešajo jim lahko tudi druge sestavine, npr. maslo, mlečni prah, papriko, šunko idr.

Sorodna gesla: fermentacija | gruda | maslenokislinsko vrenje | planinski sir | poltrdi siri | siri s plemenito plesnijo | siri z modro plesnijo | sirotka | sveži sir | trdi siri


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek