zvočna hitrost, hitrost, s katero se po snovi razširja zvočno valovanje. Odvisna od vrste, gostote in temperature snovi, v nekaterih primerih od smeri in vrste (longitudinalno valovanje ali v posebnih pogojih transverzalno valovanje) ter valovne dolžine valovanja (disperzija). Zvočno hitrost merijo mehansko s Kundtovimi prašnimi figurami (A. Kundt) in Quinckejevo cevjo (G. H. Quincke), zelo natančno pa z elektronskimi merilniki. Pri sobni temperaturi znaša hitrost zvoka v zraku 340 m/s, vodi 1440 m/s, ledu 3230 m/s in jeklu 5050 m/s (nadzvočna hitrost). Pri potovanju zvoka (motnje) v snovi nihajo njeni sestavni delci, njihova hitrost pa je pri tem veliko manjša od hitrosti zvoka. V zraku je pri frekvenci 440 Hz in zvočni jakosti 1 W/m2 (meja bolečine) največja hitrost delcev le pribl. 0,7 m/s.
Dostopnost