• Išči po:
Uganda (Republic of Uganda, Republika Uganda), celinska država v v. Afriki; na obeh straneh ekvatorja; obkrožajo jo Kongo Kinšasa, Sudan, Kenija, Tanzanija in Ruanda.

časovni pas srednjeevropski čas + 2 uri
površina 241.038 km2, S–J 600 km, V–Z 500 km
prebivalstvo 21,6 mln., 90 preb./km2, letna rast 3,0 %, življenjska doba 44 let
glavno mesto Kampala, 1,2 mln. preb., 1200 m nad morjem; na več gričih severno od Viktorijinega jezera, v osrčju pokrajine Buganda
upravna razdelitev 38 okrožij
članstvo v organizacijah OZN (od 1962), Britanska skupnost narodov, AU, Organizacija držav ob Nilu, AKP, OIC
uradni jeziki angleški; sporazumevalna jezika tudi svahilski in bugandski
denarna enota šilingi/šiling (oznaka UGS)


Naravne razmere
Večji del države leži v visoki kotlini; obroblja jo del obsežnega sistema prelomnic in grud Srednjeafriškega ter Vzhodnoafriškega tektonskega jarka. Pokrajina v notranjosti je enolična planota iz kristalinskih grud; le tu in tam jo prekinjajo samotni osamelci in razpotegnjena gričevja. Leži 1100–1300 m nad morjem. V ravnih kotanjah so ob rekah obsežna zamočvirjena območja, tam pa so nastala tudi jezera (npr. Kyoga). Na območju z. robnega praga, na meji s Kongom Kinšaso, se vzpenja s snegom pokrit vulkanski masiv Ruvenzori (5109 m), na območju v. robnega praga, na meji s Kenijo, pa še v najmlajši geološki dobi aktiven ognjenik, Mount Elgon (4310 m). K Ugandi sodi del Viktorijinega jezera na J; to je največje jezero v Afriki; Viktorijin Nil ga odvodnjava v Albertovo jezero na Z države. Podnebje je sicer tropsko, a zaradi razmeroma velike nadmorske višine nekoliko bolj blago. Povprečna letna temperatura v Kampali je 22 °C (med letom se le neznatno spreminja). Največji del države dobi 1000–1500 mm padavin na leto. Značilna sta dva padavinska vrhunca, aprilski in majski ter novembrski. Privetrna pobočja višjih gora in območje Viktorijinega jezera dobijo več kot 2000 mm dežja na leto, območja v padavinski senci na dnu tektonskega jarka le ok. 750 mm, skrajni SV pa tudi manj kot 500 mm. Nekdaj prevladujoči tropski deževni in tropski vlažni gozdovi rastejo le še kot gorski tropski gozdovi na visoko ležečih pobočjih obeh robnih pragov. Na S prevladuje nizkotravna, na J pa visokotravna savana, na slabo namočenih območjih pa tudi sušna savana ali savana s trnastim grmičevjem. V državi je več narodnih parkov in živalskih rezervatov.

Prebivalstvo
Narodnostna sestava je tako kot v drugih vzhodnoafriških državah raznovrstna. Večino prebivalcev sestavljajo pripadniki bantujskih poljedelskih ljudstev (Gandi/Bagandi, Sogi, Nkolejci idr.); živijo večinoma na Z in J države. Na S in V prevladujejo ponilska in nilsko-hamitska ljudstva; večinoma pastirska ljudstva. Med neafriškimi prebivalci so bili nekdaj najštevilnejši Indijci, a so jih med diktaturo predsednika Amina izgnali iz države, tako da jih je ostala le še peščica. Maloštevilni so tudi Evropejci (večinoma Britanci) in Arabci. Zaradi pestrih naravnih razmer (predvsem zaradi razlik v količini vode) so prebivalci zelo različno gosto naseljeni. Največ prebivalcev živi na s. obrežju Viktorijinega jezera (okrožji Kampala in Jinja), z. pod goro Elgon (okrožje Mbale) in na skrajnem JZ (Kabale), najredkeje poseljeno je višavje na SV. V mestih živi le ok. 12 % prebivalcev. Pribl. 60 % ljudi je kristjanov (največ katoličanov), tretjina je pripadnikov tradicionalnih naravnih verstev, preostanek pa so muslimani. Splošne šolske obveznosti v izobraževalnem sistemu (po britanskem zgledu) doslej še niso uvedli. Šole obiskujejo približno tri četrtine otrok, zato ne preseneča še vedno dokaj visok delež nepismenega odraslega prebivalstva (52 % prebivalcev, starejših od 15 let). Najpomembnejša med tremi univerzami v državi je v Kampali (ustanovljena 1922).

Državna ureditev
Ustava iz 1967 je Ugando opredeljevala kot predsedniško republiko, po državnem udaru 1985 razveljavljena; nova ustava sprejeta 1995; 1999 naj bi izvedli referendum o uvedbi večstrankarskega sistema, toda naslednje leto je ustavno sodišče zakon o referendumu razveljavilo. Na čelu države je za zdaj predsednik Narodne odporniške vojske (NRA). Ima izvršilno moč, poleg tega pa imenuje tudi vlado s predsednikom vlade vred. Zakonodajno oblast ima začasni parlament, t. i. narodni odporniški svet z 276 poslanci; od teh jih 1962 imenuje predsednik države, 214 pa je neposredno izvoljenih. Dejavnosti strank so prepovedane, pa vendar so formalno v vladi zastopane razl. stranke. Pravosodni sistem je urejen po britanskem zgledu, vsebuje pa tudi prvine tradicionalnega plemenskega prava.

Gospodarstvo
Napačna gospodarska politika v obdobju diktature v 70. letih 20. st. je nekdaj eno najbogatejših afriških držav privedla na rob propada. Gospodarska stabilizacija je otežena zaradi odvisnosti od izvoza kave. S kmetijstvom se še vedno preživlja ok. 90 % ljudi. Prevladujoča dejavnost na majhnih kmetijah je poljedelstvo; večinoma pridelujejo samo za svoje potrebe. Na dobro namočenih območjih v zaledju Viktorijinega jezera so najpomembnejše živilo banane za kuho, severneje pa koruza in proso. Ob njih pridelujejo še maniok, batato, fižol, zelenjavo, arašide in sezam. V izvozno usmerjenih nasadih gojijo kavo (Uganda je med najpomembnejšimi dobaviteljicami), čaj, tobak, bombaž, sladkorni trst, sisal in kakav. Z živinorejo (posebej govedoreja in kozjereja) se ukvarjajo napol nomadska plemena na S države. V gorskih tropskih gozdovih sekajo drevje s trdim lesom, predvsem mahagoni. V prehranjevanju je pomembna vloga ribolova; najpomembnejši ribolovni območji sta jezero Kyoga in Viktorijino jezero. Rudno bogastvo le malo izkoriščajo. Industrija je še slabo razvita; največ podjetij predeluje kmetijske pridelke. Poleg živilske, usnjarske, tekstilne in oblačilne industrije so v državi pomembne še kovinska, kovinskopredelovalna, lesna, papirna in kemijska industrija in industrija gradbenega materiala. Najpomembnejša industrijska središča so mesta Kampala, Tororo in Jinja v bližini Ownovih slapov na Viktorijinem Nilu, kjer deluje velika hidroelektrarna. Razmeroma dobro prometno omrežje je bilo v državljanski vojni zelo poškodovano. T. i. ugandska železnica vodi iz kraja Kasese na Z države skozi Kampalo do kenijskega pristanišča Mombasa. Od vseh cest jih je vse leto prevozna komaj četrtina. Ladijski promet poteka na Viktorijinem jezeru in reki Nil. Edino mednarodno letališče je v mestu Entebbe, jz. od Kampale.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 5,2 mlr. USD, 240 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 44 %, industrija 18 %, storitvene dejavnosti 38 %
uvoz (2001) 1,26 mlr. USD
izvoz (2001) 367 mln. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 3,4 mlr. USD


Zgodovina
Vzhodnohamitsko-ponilska pastirska ljudstva, Himi (tudi Tutsijci ali Cvezijci) so se z območij ob zgornjem Nilu preselila v vzhodnoafriško pojezerje pred 1500. Ok. 1700 so v osrčju današnje Ugande z državo Kabakov [‘kraljev’] iz Bugande ustanovili jedrno državo Ugando – z njo so se povezala tudi tamkajšnja bantujska ljudstva, ki jih niso nikoli zasužnjili. 4.3.1890 je C. Peters v imenu Nemčije s Kabaki iz Bugande sklenil pogodbo o varstvu, vendar pa je bila le nekaj mesecev pozneje s podpisom nemško-angleške pogodbe Helgoland-Zanzibar (Helgoland) razveljavljena. 1894 je Uganda postala britanski protektorat. Nekatera območja je Velika Britanija upravljala kot kronska ozemlja. Območja Banjoro, Ankole in Toro so kot plemenske kneževine ohranila precejšnjo mero neodvisnosti, največ besede pa je še vedno imela največja država Kabakov, Buganda. 1955 podeljena samouprava je 1961 prerasla v parlamentarno vladavino. 9.10.1962 je postala Uganda avtonomna država v Britanski skupnosti narodov, natančno leto dni pozneje pa neodvisna federativna republika. Na čelu sta bila bugandski kralj Mutesa II. kot predsednik države in Milton Obote kot predsednik vlade. 1966 je Obote razveljavil ustavo, izgnal kralja in se sam oklical za predsednika države. Po vojaškem udaru 1971 je oblast prevzel general Idi Amin; z vojsko je zadušil sleherni poskus odpora. 1978 so se (kot že 1971) začeli obmejni spopadi s Tanzanijo. Leto pozneje so tanzanijske čete skupaj z izgnanimi Ugandci končale Aminov režim. 1980 je predsednik države ponovno postal Obote, ki se je vrnil iz izgnanstva. Njegovi vladavini so se uprle oborožene opozicijske skupine, predvsem Narodna odporniška vojska (NRA) se je nato dolga leta bojevala z redno vladno vojsko; življenje je izgubilo več kot milijon ljudi. 1985 je vojska Oboteja strmoglavila. 1986 je NRA zavzel Kampalo. Za novega predsednika države je bil imenovan voditelj NRA Y. Moseveni. Novo vlado je sicer podprla tudi mednarodno skupnost, vendar se na S države še vedno nadaljujejo spopadi med NRA in opozicijskimi skupinami, pa tudi z ostanki armade Idija Amina. 1985 so prepovedali delovanje strank, 1990 so prepoved podaljšali. Na začetku 1994 je na (večkrat prestavljenih) volitvah vladajoče Narodno osvobodilno gibanje (NRM) dobilo dve tretjini mandatov. Ker je predsednik Museveni zavrnil večstrankarski sistem (proti večstrankarskemu sistemu je 2000 odločil tudi referendum), so volivci lahko izbirali le t. i. neodvisne kandidate. Simbolična obnovitev tradicionalnih kraljevin je 1993 povzročila nove konflikte, predvsem na severu države, saj predsednik, ki je bil ponovno izvoljen 1996 in 2001, nasprotuje vsem težnjam po federalizmu. Uganda se je 1997 vmešala v kongovsko krizo in je podprla strmoglavljenje Mobutuja, 1998 pa se je obrnila proti novemu predsedniku Konga Kinšase L. D. Kabili. Ugandska vojska se je v Kongu Kinšasi spopadala z ruandsko vojsko in se iz države umaknila šele 2003.

Sorodna gesla: Amin, Idi | Ankole | Buganda | Gandi | Helgoland | Kabila, Laurent Désiré | Kampala | Kyoga | Museveni, Yoweri | vzhodna Afrika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek