Slomšek, Anton Martin, slovenski škof, pesnik in narodni buditelj, *26.11.1800 Slom pri Ponikvi, †24.9.1862 Maribor; teologijo študiral v Celovcu, 1824 posvečen v duhovnika, mdr. bil spiritual v bogoslovju v Celovcu, nadžupnik in dekan v Vuzenici, kanonik in višji šolski nadzornik v Šent Andražu, za nekaj mesecev opat in župnik v Celju. 1846 imenovan za lavantinskega škofa s sedežem v Šent Andražu na Koroškem. Po dolgotrajnem prizadevanju 1859 dosegel prestavitev sedeža škofije v Maribor in zaokrožitev mej škofije tako, da so bili v njej zbrani skoraj vsi štajerski Slovenci; s tem dejanjem je odločilno posegel v zgodovino Slovencev. – Slomšek je bil tudi pisec nabožnih, šolskih in vzgojnih knjig (almanah Drobtinice, soustanovitelj Mohorjeve družbe), pesnik in narodni buditelj. Družabno-vzgojne in nabožne pesmi v ljudskem tonu zbral v pesmarici Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane (1833), izdal več nabožnih del (Keršansko devištvo, 1834), pridig (Djanje svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov, 1853/54) in šolskih učbenikov (pomemben zlasti Blaže ino Nežica v nedelski šoli, 1842). Poleg reorganizacije notranjega cerkvenega življenja in zunanje organiziranosti škofije spodbudil ekumensko prizadevanje v vesoljni Cerkvi z ustanovitvijo Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je začela hitro širiti. Zaradi duhovnih in človeških odlik je bil 1926 sprožen postopek za njegovo beatifikacijo (razglasitev za svetnika); 1996 je papež Janez Pavel II. razglasil herojsko stopnjo Slomškove kreposti z uradnim nazivom »častitljivi božji služabnik«; 1998 razglašen za blaženega.