trdota, 1. tehnika:odpornost snovi proti vdiranju druge snovi, tj. proti praskanju, razenju oz. poškodbam površine. Trdote ni mogoče opisati z natančno definicijo, zato trdotne lestvice (npr. Mohsova trdota za minerale) in merilne, ali bolje preskusne, metode za primerjalno merjenje, ki se nekoliko razlikujejo v posameznih področjih tehnike (strojništvo, gradbeništvo). Preskus trdote z vdiranjem: zelo razširjene metode za merjenje trdote kovinskih predmetov: pri Brinellovi trdoti z znano silo in za določen čas v snov vtiskajo kroglico iz kaljenega jekla ali karbidne trdine. Pri Vickersovi trdoti enako vtiskajo diamantno piramido, pri Rockwellovi trdoti pa diamantni stožec ali kroglico. Pri vseh metodah izmerijo premer nastale vbokline in ta je merilo za trdoto. Pri navajanju trdote je vedno navedena tudi metoda merjenja trdote (npr. Brinellova trdota). Preskus trdote z razenjem ugotavlja odpornost snovi proti razenju. Po polirani površini merjenca z določeno silo drsa diamantna konica; merilo za trdoto je širina zareze, ki jo konica vreže v površino vzorca. Preskus trdote z odbojem (odbojna trdota po Shoru): merilo za trdoto je višina odboja majhne kladice z diamantno konico, ki z določene višine pade na merjenec. Preskus trdote z udarci: merilo je premer vdrtine, ki jo udarec naredi na površini merjenca in primerjalnega telesa. Preskus trdote z brušenjem: merilo za trdoto je količina odbrušenega materiala, ki se odbrusi z merjenega predmeta v določenih razmerah (način brušenja, hitrost, vrsta brusa).
Sorodna gesla: sevanje3. kemija:merilo za vsebnost raztopljenih snovi, npr. kalcijevega in magnezijevega hidrogenkarbonata (sadra) v naravni (nedestilirani) vodi. Od trdote vode sta odvisna poraba pralnih sredstev pri pranju in hitrost izločanja oblog v kotlih (kotlovec); pomembna je tudi pri pripravi hrane, gojenju rastlin in v številnih industrijskih vejah. Trdota v nemških trdotnih stopinjah (° dH) označuje vsebnost kalcijevega oksida (CaO) v miligramih na 1 l vode. 1° dH ustreza 10 mg CaO ali 7,19 mg MgO v litru vode. Zelo mehka je voda, katere trdota je manjša od 4° dH, mehka ima 4–8° dH, srednje trda 8–12° dH, precej trda 12–18° dH, trda 18–30° dH in zelo trda več kot 30° dH. Mednarodna enota za trdoto vode je miliekvivalent na liter (mval/l); 1 mval/l = 2,8° dH. Nekdaj so za to, da bi ocenili trdoto vode, merili porabo milne raztopine, zdaj pa merijo množino kompleksov, ki nastanejo med kovinskimi ioni (kalcijevimi in magnezijevimi) in etilendiaminteracetatom (EDTA ali komplexon).