sorodstvo, 1. sociologija:razmerja med ljudmi, ki temeljijo na skupnem rodu; ena najstarejših oblik skupine in socialnih odnosov. Pri naravnih ljudstvih in v predindustrijskih družbah ureja položaj posameznika v družbi, prenos lastnine in imena ter pomembne socialne odnose (npr. poroko). Oblike sorodstva niso biološko vnaprej dane, temveč so družbeno določene; v razl. kulturah obstajajo matrilinearni, patrilinearni, bilateralni sistemi sorodstva (rod po materini, očetovi, dvojni veji), ki vodijo v povezavi z materinsko- ali očetovskopravnimi organizacijskimi oblikami in strukturami družine (očetovsko pravo, matrilinearna družba) k številnim različicam socialne strukture. V industrijskih družbah sta se obseg in pomen sistema sorodstva in razmerij, ki jih ureja – tako kot na splošen pomen razvrščanja ljudi po izvoru (stan, slojevitost) – zelo zmanjšala. Nadomestili so ga številni novi specializirani sistemi ekonomskih, političnih in socialnih odnosov.
Sorodna gesla: matrilinearna družba | očetovsko pravo | paricid | rod | rod | slojevitost | stan2. pravo:v ravni črti sta v sorodstvu osebi, med katerimi je ena prednik (oče, mati, ded, babica …) druge, v stranski črti pa so v sorodstvu osebe, ki imajo skupnega prednika (brat, sestra, bratranec, sestrična, stric, nečakinja …). Stopnja sorodstva (koleno) se določi po oddaljenosti do najbližjega skupnega prednika. Tako so starši in otroci sorodniki v prvem kolenu ravne črte, brat in sestra v drugem kolenu stranske črte, stric in nečak pa v tretjem kolenu stranske črte. Bližnje sorodstvo je zakonski zadržek (pravo o zakonski zvezi). Razmerje sorodstva nastane tudi s posvojitvijo.
Dostopnost