zasedbeno pravo, vsi glavni in temeljni zakoni (predpisi), ki so bili sprejeti s haaško konvencijo in ženevsko konvencijo (1949) in veljajo za določeno zasedbeno območje in njegovo prebivalstvo. Treba ga je razlikovati od pravice do zasedbe (ius ad praesentiam) in zasedbenega režima (ius in praesentiam). Npr. v Nemčiji je bil 1955 končan zasedbeni režim, čeprav je po mednarodnem pravu ostala pravica do zasedbe pri zmagovalcih nespremenjena. Z združitvijo Nemčij 1990 je nova država dobila popolno suverenost.