cenzura [latinsko],
1. pravo: državni pregled umetniških in znanstvenih del ter drugih gradiv, namenjenih javnemu obveščanju. Namen cenzure je preprečiti objavljanje in razširjanje gradiv, katerih vsebina je v nasprotju z interesi države.

Sorodna gesla: samizdat | svoboda izražanja
2. antika: urad cenzorjev v starem Rimu.

Sorodna gesla: cenzor
3. katoliška Cerkev: huda kazen (izključitev, interdikt), posebno z namenom, da se prestopnik poboljša; tudi pregledovanje knjige, če se njena vsebina ujema z verskim naukom Cerkve (pogoj za imprimatur).

Sorodna gesla: cerkveno kazensko pravo | imprimatur
4. psihologija: v psihoanalizi S. Freuda funkcija Nadjaza, ki potlačuje zavrnjene vzgibe želje in nagonov ali jih dopusti le v simbolični preobleki.

Sorodna gesla: Freud, Sigmund | potlačitev | psihoanaliza


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek