Laško, mesto v Sloveniji, v Moravško-trboveljsko-laškem podolju, v razširjeni dolini spodnjega toka Savinje, 228–300 m nad morjem, 3408 preb.; najstarejši del stisnjen ob vznožje Huma (583 m). Stolpasti grad Tabor nad mestom (morda še 11. st.), dvonadstropni Laški dvorec postavil lastnik gospoščine J. V. Vetter grof Lilie (1675), Weixelbergov dvorec ali Štok (16. st.) je barokiziran. Župnijska cerkev sv. Martina s predromansko srednjo ladjo in kornim zvonikom, z gotskima stranskima ladjama in gotskim dolgim korom ter stranskima kapelama (prva polovica 18. st.) ima med bogato opremo veliki oltar iz 1760, stranska v glavni ladji (1714) sta verjetno delo domačega kiparja J. G. Božiča, ki je tudi avtor Marijinega kipa v zlatem oltarju (1666), stranska oltarja v kapelah je izdelal M. Pogačnik (1734, 1737), oltarne slike so delo J. A. Straussa, F. K. Nagerja, J. C. Vogla, ta je tudi avtor iluzionističnih poslikav (1728, 1737) v kapelah; najstarejši del župnišča vsaj iz 13. st. Laško je mesto od 1927. V bližini izviri termalne vode, znani že v rimski dobi, zdravilišče od sredine 19. st. Največji industrijski obrat Pivovarna Laško d. d. (ustanovljena 1817); tekstilna, kovinska industrija, v bližnji Spodnji Rečici kemijska, lesna industrija.
Dostopnost