1. kanalizacija, dela na rečni strugi (poglabljanje in spreminjanje poti struge, utrjevanje bregov, zajezitve z zapornicami idr.) za dosego plovnosti reke; tudi za varovanje pred poplavami.

Sorodna gesla: regulacija | utrjevanje bregov
2. kanalizacija, sistem cevi in kanalov za odvodnjavanje padavinske (meteorne) in odpadne vode iz stanovanjskih delov mest oz. industrijskih obratov do čistilnih naprav. Danes so pri mešanem sistemu kanalizacije padavinske in odpadne vode speljane po istem sistemu. Iz umivalnikov, stranišč in odtokov tečejo odpadne vode prek sifonov in navpičnih vodov v zemeljske cevi in do zbirnih kanalov pod cestami, ti pa se stekajo v glavne zbirne vode (t. i. kolektorji, ki so prehodni s svetlo višino do 2,50 m). Za nadzor in čiščenje cestnih kanalov so zgrajeni jaški. Pri ločenem sistemu kanalizacije sta za meteorne in odpadne vode zgrajeni dve ločeni omrežji; deževnice ne vodijo v čistilne naprave, ampak jo kot manj kakovostno vodo uporabijo v industrijskih obratih ali spustijo v reke ali talne ponikalnice.

Sorodna gesla: čistilna naprava | inštalacije | kanal | odpadna voda | odtoki | sifon | smradna zapora


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek