škrge, tanki, dobro prekrvljeni izrastki stene telesa; rabijo za dihanje; najdemo jih pri ribah, ličinkah dvoživk, mehkužcih, kolobarnikih, rakih itd.; številne vodne ličinke žuželk imajo škrge prepredene z vzdušnicami (vzdušnične škrge). Pri ribah so škrge v zvezi s prednjim črevesom, v žrelu predrtim z ozkimi škržnimi režami; te vodijo navzven v vodo, navznoter pa v ustno votlino. Mostičke tkiva med režami podpirajo škržni loki; na njih so škržni lističi. Na zunanji strani varujejo škrge škržni poklopci, v ustni votlini pa kot nekakšna vrša škržni trni. Dihanje na škržnih lističih poteka tako, da žival skozi usta vsrka vodo, ta pa se nato iztoči skozi škržne reže ven. Morski psi in skati imajo pet do sedem škržnih rež, kostnice pa pet. Na eni zgodnejših razvojnih stopenj se pri vseh vretenčarjih – tudi pri človeku – pojavijo škržne reže ali požiralni žepi, podobni ribjim. V razvojnem nauku to velja kot dokaz za izvor iz ribjih oblik.
Dostopnost