radijski daljnogled (radioteleskop), sprejemnik za radijsko valovanje iz vesolja; sestavljen iz sprejemne aparature in dipolne antene ali antene v obliki roga v gorišču (kovinskega ali mrežastega) paraboličnega reflektorja. Ker raste ločljivost daljnogleda pri dani valovni dolžini s premerom zrcala, so ti daljnogledi orjaških razsežnosti in so z njihovo nastavitvijo (paralaktična, azimutna ali samo po višini) velike tehnične, pa tudi denarne težave. Zato gradijo vrste ali polja dipolnih anten, posebej za nižje frekvence. Dipolno anteno z odbojno mrežo imenujemo tudi skupinska antena. Usmerjeni sistem Jagijevih anten navadno uporabljamo za spremljanje dejavnosti Sonca v metrskem valovnem območju. Še ožjo usmerjenost dosežemo z radijskimi interferometri. Ti delujejo po načelu interferometrov z dvema, med seboj kolikor mogoče oddaljenima antenama, ki sta speljani v isti sprejemnik. Ob kulminaciji nekega radijskega vira je mogoče določiti njegovo rektascenzijo na nekaj kotnih minut natančno. Če je takšen sistem dopolnjen še s sistemom, ki je nanj pravokoten (Millsov križ), je mogoče določiti z ustrezno natančnostjo tudi deklinacijo vira. Največji premakljivi radijski daljnogled stoji pri Effelsbergu (j. od Münstereifla) v Nemčiji. 100-metrski reflektor antene je sestavljen iz 2000 aluminijastih plošč in ga je mogoče obrniti v vse smeri. Podobno velik radijski daljnogled stoji na Kavkazu pri Zelenčukskaji. Sistem več radijskih daljnogledov za izboljšanje ločljivosti zagotavlja radijski interferometer. Najpomembnejša tovrstna sistema sta Very Large Array (kratica VLA) na planoti San Augustin v Novi Mehiki (ZDA); delovati je začel 1980, sestavlja ga 27 25-metrskih paraboličnih anten, ki jih lahko premikajo po tračnicah in tako spreminjajo medsebojne razdalje. Na začetku 1995 pa je začel delovati Very Long Baseline Array (kratica VLBA), sestavlja ga deset 25-metrskih daljnogledov (središče v Socorru v Novi Mehiki, ZDA), razporejenih nad območjem ZDA (skupaj s Havaji).
Dostopnost