krona [latinsko], 1. splošno:simbol dostojanstva in moči krščanskih vladarjev v z. svetu; predhodniki že v starem Egiptu in antiki (corona, diadem). Razvila se je iz rimskega triumfalnega venca, diadema in germanske kraljeve čelade; v začetku le trak prek čela, nato obogatena z locni in krivinami ipd. Sčasoma so postajale razlike med kraljevimi in cesarskimi kronami ter preprostimi plemiškimi in grofovskimi vse večje. Zaradi razlik v številu in razporeditvi dragih kamnov, biserov ipd. se je krona od 17. st. uporabljala v heraldiki kot znamenje plemiške stopnje (npr. grofovska krona devetih, baronska krona sedmih dragih kamnov).
Sorodna gesla: heraldika | korona | tiara | Vaclavova krona | žezlo2. numizmatika:1) označitev za številne stare evropske zlate novce: francosko couronne d'or, pozneje ecu d'or (14.–17. st.), špansko escudo d'or, nizozemsko couronne d'or, angleško crown ipd. 2) denarna enota v Avstriji 1892–1924 in nekaterih evropskih državah: na Danskem (oznaka DKK), Norveškem (oznaka NOK) in Švedskem (oznaka SEK) – razdeljena na 100 erejev – v Islandiji (oznaka ISK; razdeljena na 100 ejrirjev) ter na Češkem (oznaka CZK; razdeljena na 100 haleržev) in Slovaškem (oznaka SKK; razdeljena na 100 halierjev).
Sorodna gesla: denar | filer | hebrejec | vinar3. astronomija:dve ozvezdji: Severna krona (Venec; latinsko Corona Borealis), ozvezdje, vidno pozimi na večernem nebu; njegova najsvetlejša zvezda (α) je Gema; Južna krona (latinsko Corona Australis), ozvezdje j. neba, ni vidno z evropskih zemljepisnih širin.
Dostopnost