polje, 1. kmetijstvo:sprva celotna površina, namenjena kmetijski rabi; zdaj se uporablja predvsem v smislu vaškega zemljišča: vse površine, ki pravno in gospodarsko pripadajo vasi (zemljiška razdelitev). Zemljiška knjiga ureja rabo tal in lastništvo parcel v katastrski občini, prav tako pravico uporabe poti. Močno drobljenje posesti zahteva prerazporeditev zemljišč znotraj polja (komasacija).
Sorodna gesla: komasacija | zemljiška razdelitev2. fizika:del prostora, v katerem vsaki točki ustreza neka vrednost fizikalne količine. Temperaturno polje izraža npr. porazdelitev temperature v prostoru (npr. v okolici segretega telesa). Električni naboji in magneti povzročajo električna in magnetna polja, katerih smer lahko npr. ugotovimo z železovimi opilki. Ti se v polju porazdelijo po ukrivljenih črtah, silnicah, katerih gostota ustreza jakosti polja. Vsaki točki v tem primeru ustrezata dve količini: jakost polja in njegova smer (vektorsko polje, vektor). Če je jakost polja povsod enaka, so silnice vzporedne, kot npr. v idealnem ploščatem kondenzatorju; takšno polje je homogeno polje (nasprotno nehomogeno polje).
Sorodna gesla: nahajališče6. informatika:angleško array, podatkovna struktura v računalniških programih, predvsem za števila, kjer so podatki (členi polja, pomnilniška mesta) urejeni po določenih načelih. Ločimo med vektorji (tabele, enodimenzionalna polja), matrikami (dvodimenzionalna polja), kjer je vsak člen označen z dvema številoma (vrstica, stolpec), in večdimenzionalnimi polji, kjer se posamezni elementi prikličejo z ustreznimi nizi števil.
Dostopnost