indska kultura, skupen izraz za zgodnjo razvito kulturo v Indiji, imenovana po razvalinah mest v porečju reke Ind, izkopanih od 1922, najdišča mdr. Harappa, Chaushu Daro, Kalibanga, Lothal, Suthagen in Mohendžo Daro. V indski kulturi razlikujemo štiri regionalne sloge (Pandžab, Sind, s. in j. Beludžistan). Začetek indske kulture ok. 3000 pr. n. š., vrhunec 2700–2000, konec ok. 1700 pr. n. š. iz nepojasnjenih vzrokov. Hipotezi, da so indsko kulturo oslabile številne uničujoče poplave ok. 1700 pr. n. š. in da je ok. 1500 pr. n. š. podlegla naskoku arijskih priseljencev, sta sporni. Velika mesta, zgrajena v obliki šahovnice, s stavbami iz žgane opeke; dobro načrtovan kanalizacijski sistem, obsežna javna kopališča, velike žitnice, stavbe za zborovanja, enoten sistem mer in uteži, uporaba enotne pisave, citadela zunaj stanovanjske četrti – potrjujejo domnevo o osrednji upravi. Osnova gospodarstva je bilo pridelovanje (delno namakalno poljedelstvo) in predelovanje pšenice, riža, drugih vrst žita in bombaža; ohranjena so orodja in umetnine (iz kamna, bakra, lesa), nakit iz zlata in srebra, obstajajo dokazi o pridobivanju in obdelavi kovin; najdbe pričajo o visoko razviti keramiki. Razviti trgovski stiki vse do Mezopotamije. Pisava indske kulture je slikovna; od 1965 se z dešifriranjem te še posebej ukvarja finska skupina raziskovalcev. Domnevajo, da gre za protodravidski jezik.
Dostopnost