Vaud [vó], kanton na Z Švice, med Ženevskim in Neuchâtelskim jezerom, vanj spadata del Švicarske Jure (Mont Tendre, 1679 m) in pokrajine Fribourške Alpe, 3219 km2 (od tega 392 km2 jezerske površine), 641.000 pretežno francosko govorečih prebivalcev, 61 % protestantske vere, glavno mesto Lozana; kmetijstvo, ob spodnji Roni in Ženevskem jezeru prevladujeta vinogradništvo in sadjarstvo; precizna mehanika, elektroindustrija, urarska industrija, proizvodnja kmetijskih strojev; razviti turistični kraji: Lozana, Vevey, Montreux (»švicarska riviera«).
Zgodovina: v 5. st. so se tam naselili Burgundi; 1032 je območje postalo del Svetega rimskega cesarstva (Arelat); v 13. st. so mu zavladali grofi iz Savoje, 1536–1798 podložniška dežela Berna. 1723 neuspel poskus osvoboditve. Po prihodu Francozov, 24.1.1798, se je Vaud razglasil za samostojno državo (Lemanska republika), a se je še isto leto z imenom kanton Léman pridružil Helvetski republiki. Od 1803 samostojen kanton s starim imenom Vaud.
Dostopnost