spin [angleško, ‘vrtenje’], kvantnomehanska lastnost osnovnih delcev (kvantna mehanika), ki izraža lastno vrtilno količino delca. Pri nesestavljenih delcih (npr. elektronu) si lahko spin približno predstavljamo kot vrtilno količino zaradi vrtenja okrog lastne osi. Spin lahko zavzame le polovične ali celoštevilske vrednosti mnogokratnika h/2π (h je Planckova konstanta). Delce s polštevilčnim spinom (npr. ½) imenujemo fermioni; zanje velja izključitveno načelo in se pokoravajo Fermijevi statistiki. Delci s celoštevilčnim spinom so bozoni; zanje izključitveno načelo ne velja, pokoravajo se Bose-Einsteinovi statistiki (kvantna statistika). Pri atomskih jedrih ali sistemih, sestavljenih iz več osnovnih delcev, se spin s in tirna vrtilna količina l sestavita v polno vrtilno količino j tako, da je ta celo- ali polštevilčna (sklopitev spin-tir). Paramagnetizem snovi je posledica spina (magnetni moment).
Dostopnost