begunci, osebe, ki bežijo pred preganjanjem zaradi političnih, religioznih ali rasnih razlogov ali so pregnani iz svoje domovine. Begunce je poznala Evropa skoraj v vseh časih. V 20. st. je problem beguncev dobil izjemne razsežnosti. 1890–1919 je pred Turki zbežalo okoli milijon Armencev, po 1917 je ok. 1,5 mln. Rusov zbežalo v zahodnoevropske države; zanje je Društvo narodov organiziralo begunsko pomoč pod vodstvom O. Nansena. Po drugi svetovni vojni je bilo 12–15 mln. Nemcev izgnanih z nekdanjih nemških območij na vzhod in z jugovzhodne Evrope. V ZRN je pribežalo tudi ok. 3 mln. nenemških beguncev (razseljene osebe). 400.000 Karelijcev je 1944/45 pred sovjetsko zasedbo zbežalo na Finsko. Razdelitev Indijske podceline na Indijo in Pakistan 1947 je pognala v beg ok. 12 mln. oseb. Iz Palestine je zbežalo domala milijon Arabcev, iz Madžarske po spodleteli vstaji 1956 (večinoma v Avstrijo) ok. 160.000 oseb. Po podatkih Visokega komisariata OZN za begunce je bilo 1991 po vsem svetu kakšnih 17 mln. beguncev, k tem pa je treba prišteti prav toliko migrantov. V 90. letih so valove beguncev povzročili vojni spopadi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Ruandi.
Dostopnost