navor (vrtilni moment), fizikalna količina, ki skuša zavrteti telo ali spremeniti hitrost vrtenja telesa (oz. vrtilno količino). V preprostem primeru ga izračunamo kot produkt med ročico (razdaljo od osi vrtenja do prijemališča sile) in pravokotno komponento sile na ročico oz. njeno radialno sestavino: M = r · Fr = r · F · sin φ. V splošnem primeru moramo upoštevati, da je navor vektorska količina, in pri računanju uporabiti metode vektorske analize. V zvezi med navorom M⃑, silo F⃑ in ročico r⃑ je navor največji, če sta vektorja r⃑ in F⃑ pravokotna; znaša r · F. Simbol za navor je navadno M, dimenzija pa kg · m2/s2, kakršno ima tudi delo. Merski enoti za navor sta bili prej newtonmeter (oznaka Nm) in meterkilopond (oznaka mkp), po zakonu o merskih enotah pa je dopustna le enota joule (1 J = 1 Nm). Navor je pomemben podatek pri vseh vrtečih se pogonskih strojih; navadno je zelo odvisen od števila vrtljajev v minuti. Podatek, da je navor 12 mkp (= 118 J), kakršnega doseže npr. motor osebnega avtomobila, lahko pomeni, da prijemlje sila 12 kp (= 118 N) na obodu gredi s polmerom 1 m ali sila 240 kp (= 2354 N) na obodu gredi s polmerom 0,05 m. Navor merimo z zavornim dinamometrom oz. s Pronyjevim merilnikom momenta.