Termania - Veliki splošni leksikon

Bolgarija (uradno ime Republika Bălgarija, Republika Bolgarija), država na evropskem JV, na Balkanskem polotoku, na V jo omejuje Črno morje.

časovni pas	srednjeevropski čas + 1 ura, poletni čas
površina	111.910 km2, S–J 330 km, V–Z 500 km
prebivalstvo	8,1 mln., 71 preb./km2, letna rast –1,1 %, življenjska doba 72 let
glavno mesto	Sofija, 1,1 mln. preb., 550 m nad morjem, na Z države, med Balkanom in Vitošo
upravna razdelitev	8 območij, mestno območje Sofija je posebna upravna enota s 7 okrožji
članstvo v organizacijah	OZN (od 1955), Svet Evrope, NATO, OVSE
uradni jezik	bolgarski
denarna enota	lev (oznaka BGL)

Naravne razmere
Od Z proti V države se razteza gorovje Balkan (Stara planina), ki je njeno ogrodje (najvišji vrh Botev, 2376 m). Proti S se gorovje spušča proti ravnini Bolgarske plošče (z nadmorsko višino 100–400 m) in se na SV polagoma spušča proti Dobrudži. Proti J gorovje Balkan strmo pada proti podnebno najugodnejšemu območju okrog krajev Kazanlik in Sliven na V in do Sofijske kotline na Z. Južno od tam vzporedno z Balkanom poteka hribovje Sredna Gora (1604 m), njej sledi rodovitna nižina ob Marici (Trakijsko nižavje). Na JZ se dviguje t. i. trakijski masiv, ki ga sestavljajo Rodopi (2191 m), alpidski gorovji Rila (z Musalo kot najvišjim vrhom Bolgarije, 2925 m) in Pirin (2914 m) ter pogorje na meji z Makedonijo. Bolgarski del obale Črnega morja je dolg skoraj 380 km. Podnebje v Bolgariji je pretežno celinsko z mrzlimi zimami (zlasti v s. delu države) in vročimi, suhimi poletji. Jz. od Rodopov v porečjih Meste in Strume se kažejo tudi sredozemski vplivi. Ker gorovje Balkan zapira pot vetrovom s S, so zime v južni Bolgariji dokaj mile. Na črnomorski obali prevladuje prehodno podnebje med celinskim in maritimnim. Povprečna januarska temperatura je od –2 °C na S do +2 °C na J, julijska pa med 21 °C v višjih legah in 25 °C v nižjih. V povprečju pade v gorah več kot 1000 mm padavin, ponekod pa samo 500–650 mm. Gozd pokriva približno tretjino površja, zlasti gorska območja Balkana, Rodopov in Sredne Gore. Poleg srednjeevropskega listnatega in iglastega gozda sta na J še sredozemsko rastje (mirta, oljka) in na JV tudi stepsko rastje. Seveda je prvotno rastje zaradi poselitve in kmetijske izrabe dokaj skrčeno.

Prebivalstvo
90 % prebivalcev je Bolgarov, drugo so Turki (6 %), Romi in Makedonci ter še nekatere narodnostne manjšine (Armenci, Grki, Rusi, Romuni). Bolgarizacija Turkov je v novejšem času pripeljala do napetosti s Turčijo in deloma do odseljevanja turških prebivalcev. Zaradi industrializacije po drugi svetovni vojni se je zelo povečalo priseljevanje v mesta. Danes živi v mestih že dve tretjini prebivalcev. Sofija, kjer živi 15 % vsega prebivalstva, je že uvedla ukrepe za omejitev priseljevanja. Tri velika mesta Sofija, Plovdiv in Varna so gospodarska in kulturna središča države. V verskem pogledu je najpomembnejša bolgarska pravoslavna Cerkev, ki ima svojega patriarha. Poleg pravoslavne večine so še islamska manjšina (Turki in Pomaki) ter nekaj protestantov, katoličanov in judov. Od 1950 so v Bolgariji sistematično pospeševali izobraževanje, tako da so nepismeni le redki. Z izobraževalno reformo 1969 je bila ustanovljena politehnična enotna srednja šola, ki je obvezna za vse šolarje. Bolgarija ima 30 visokih šol, med njimi tri univerze (najstarejša v Sofiji je bila ustanovljena 1888).

Državna ureditev
Do 1990 je bila Bolgarija ljudska republika, vodilno vlogo v državi je imela bolgarska komunistična partija. V procesu demokratične preobrazbe je komunistična partija sestopila z oblasti. Julija 1991 je parlament sprejel prvo nekomunistično državno ustavo po 1945, po kateri je Bolgarija republika. Državnega predsednika volijo neposredno za pet let. Število poslancev v parlamentu (sobranju) so (s 400) zmanjšali na 240. Vlado vodi ministrski predsednik. Pravni sistem je bil prej urejen po sovjetskem zgledu. Najvišji sodni organ je vrhovno sodišče. Služenje vojaškega roka je obvezno.

Gospodarstvo
Temelj bolgarskega gospodarstva je kmetijstvo, izrabljajo 56 % površine (dve tretjini obdelovalne zemlje, tretjina travnikov); 35 % pokrivajo gozdovi. Na S države pridelujejo vino, pšenico, koruzo, ječmen in sladkorno peso. Na gorskih območjih pridelujejo predvsem krompir, v kotlinah srednje Bolgarije j. od Balkana v Trakijskem nižavju vino, sadje, zelenjavo, pšenico, riž, bombaž, sončnice in tobak. Velik del kulturnih površin namakajo. Zelo znano je gojenje vrtnic v dolini ob Tundži (središče je Kazanlik) za pridobivanje rožnega olja. Od rud imajo predvsem rjavi premog. V industrijskem razvoju namenjajo največ pozornosti proizvodnji poljedelskih strojev in ladij, elektrotehniki in elektroniki. Po zlomu v. bloka je industrijska proizvodnja dramatično upadla (več kot 50 %). Glavne trgovinske partnerice so bile v preteklosti države SEV: 80 % izvoza je bilo namenjenega v države SEV, od tam pa so uvažali surovine in polizdelke; teh zdaj primanjkuje na številnih področjih. Na splošno je temeljna industrijska struktura komajda ustrezna za prehod na svetovni trg. Naraščata delež brezposelnih in inflacija. 1988 je bilo 91 % vseh obratov v državnih rokah. Privatizacijo – sprva so se je lotili z velikim elanom – zavirajo odpori državne birokracije. Številna področja pestijo ekološke težave, predvsem kovinsko in kemijsko industrijo ter proizvodnjo energije (rjavi premog).
Bolgarsko prometno omrežje je razmeroma gosto. Najpomembnejši je delež cest. Glavni pristanišči ob Črnem morju sta Varna in Burgas. V Sofiji, Plovdivu, Varni in Burgasu so mednarodna letališča. Turizem, ki se je pred leti razvil v pomembno gospodarsko dejavnost, v zadnjem času resno ogroža ne le kriza, ki je posledica spreminjanja razmer, ampak tudi onesnaženje voda.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	14,3 mlr. USD, 1770 USD na prebivalca
delež po panogah (2000)	kmetijstvo 14 %, industrija 28 %, storitvene dejavnosti 58 %
uvoz (2001, ocena)	6,2 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	4,6 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	10,2 mlr. USD

Zgodovina
V 5. st. so slovanska in pozneje bolgarska plemena vdrla na Balkan in osvojila rimsko provinco Trakijo. Ob koncu 7. st. je bila ustanovljena prva velika bolgarska država, ki je obsegala skoraj ves Balkanski polotok. Pod Borisom I. so 865 iz Bizanca sprejeli krščanstvo. Sledil je velik razcvet pod njegovim sinom Simeonom. Oklical se je za cesarja in ustanovil bolgarsko patriarhijo. 1018 so prišli pod bizantinsko oblast. Bratje Asen so 1185 ustanovili drugo bolgarsko kraljevino. 1393 so prišli pod Turke in Bolgarija je ostala del turškega cesarstva do 1878. Po rusko-turški vojni 1877/78 in berlinskem kongresu je postala avtonomna kneževina v okviru turškega cesarstva. 1908 jo je Ferdinand I. razglasil za samostojno kraljevino. 1912/13 je sodelovala v balkanskih vojnah. V prvi in drugi svetovni vojni je bila na nemški strani. 1944 so v Bolgarijo vkorakale sovjetske čete. 15.9.1946 so razglasili ljudsko republiko. S pariškim mirom (10.2.1947) so ji vrnili j. Dobrudžo. Gospodarstvo je bilo od 1946 podržavljeno. Pod T. Živkovom (predsednik partije od 1954) so se tesno povezali z ZSSR. 1989/90 je tako kot v drugih vzhodnoevropskih državah prišlo do političnih sprememb in demokratizacije. Avgusta 1990 je postal predsednik države nekdanji opozicijski politik Ž. Želev. Po novi ustavi (12.7.1991) je Bolgarija parlamentarna republika. Na volitvah (oktobra 1991) je zmagala Zveza demokratskih sil. Njen predsednik Filip Dimitrov je postal ministrski predsednik; na predsedniških volitvah januarja 1992 pa so na položaju potrdili predsednika Želeva, prav tako kandidata Zveze demokratskih sil. Marca in aprila 1992 je parlament sprejel sklep o razpustitvi kmetijskih kooperativ in o privatizaciji državnih obratov. Na predsedniških volitvah 1996 je zmagal voditelj Združene opozicije, P. S. Stojanov. Ta je prevzel državo z velikimi gospodarskimi težavami, po vsej Bolgariji so se širili protesti prebivalcev. Ok. 90 % bolgarskega gospodarstva je še vedno pod državnim nadzorom, vladajoča socialistična stranka (s predsednikom vlade Žanom Bidenovom na čelu) pa je trdovratno zavračalo nujne gospodarske reforme. IMF je zato dvakrat zavrnil odobritev posojila, 1997 pa je zmagala opozicija (mandatar Ivan Kostov). Junija 2001 je na volitvah zmagalo nacionalno gibanje nekdanjega kralja Simeona II., ki je postal premier. Na predsedniških volitvah je zmagal socialist Georgi Parvanov. Bolgarija je bila 2004 sprejeta v NATO in je v skupini držav, ki čakajo na vključitev v EU ob naslednji širitvi, toda gospodarsko stanje države je še vedno slabo.

Umetnost: bolgarska književnost, bolgarska umetnost.

Sorodna gesla: Asen | Balkan | Balkanski polotok | balkanski vojni | Bazilej II. Bulgaroktonos | berlinski kongres | BG | bolgarska književnost | bolgarska umetnost | bolgarski jezik | Boris I. | Ferdinand I. | jugovzhodna Evropa | Kazanlik | Marica | Pirin | Rila | Simeon II. | Sliven | sobranje | Sofija | Sredna Gora | Stojanov, Petar Stefanov | VMRO | Želev, Želju | Živkov, Todor

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek