torpedo [špansko],
1. vojaštvo: podvodno orožje; razvili so ga v avstro-ogrski mornarici (1868, na Reki); ima svoj pogon (stisnjeni zrak ali elektromotor), svoje vodenje in eksplozivni naboj v glavi; naboj učinkuje po udaru v cilj ali po vžigu magnetnega ali zvočnega vžigalnika. Torpedo, ki je dolg 7 m in ima kaliber 533 mm, tehta pribl. 1500 kg; izstrelijo ga iz posebne torpedne cevi pod vodo; ta mu da osnovno smer. Posebne naprave na torpedu skrbijo, da leti v ustrezni globini in smeri proti cilju. Torpedo je mogoče izstreliti tudi z letal in s posebnimi torpednimi baterijami na obali.

Sorodna gesla: podmornica | torpedovka
2. tehnika: torpedno pesto.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek