vijolica (Viola), v zmernih predelih razširjen rod vijoličevk (Violaceae), ok. 500 vrst; nizka zelišča ali zelnate trajnice z bočno somernimi, petštevnimi, ostrogastimi cvetovi, ki se pogosto ne odpro, tedaj se sami oprašijo (opraševanje). V srednji Evropi raste ok. 20 vrst. Nekatere pogostejše vijolice: pasja vijolica (Viola canina) z modrovijoličastimi, belimi ali rumenkastimi cvetovi z ostrogo; srhkodlakava vijolica (Viola hirta) z dlakavimi listi in dišečimi cvetovi; gozdna vijolica (Viola reichenbachiana) z vijoličastimi nedišečimi cvetovi; podobne, a večje cvetove ima rivinova vijolica (Viola riviniana); dišeča vijolica (Viola odorata) cveti vijoličasto, rožnato ali belo, izvira iz Sredozemlja; v Alpah in predgorju je pogosta dvocvetna vijolica (Viola biflora) z majhnimi rumenimi cvetovi. – Aromatične snovi v cvetu uporabljajo za izdelovanje parfumov, mil ipd.; zdaj jih vedno bolj zamenjujejo sintetične snovi. Iz cvetov pripravljajo sirup in pastile; korenika vsebuje alkaloidviolin, zdravilo za bolezni dihalnih organov. Vrtne okrasne rastline (npr. mačeha).
Dostopnost