joga [sanskrtsko, ‘namestitev, vpetost’], v indijskih religijah splošna označitev za asketske in meditativne tehnike. Klasična joga Patandžale (2. st. pr. n. š.) je pot odrešenja na podlagi sankhje in ima osem členov: nravno obnašanje, opazovanje, sedeči položaj, nadzorovanje dihanja, umaknjenje v svet čutov, obvladovanje misli, opazovanje in zamaknjenje. V tantrizmu so se razvile joga kundalini, joga manter in hathajoge (‘joga silovitih naporov’), ki si predvsem ob pomoči dihalnih vaj in deloma akrobatskih telesnih drž prizadevajo za očiščenje in preobrazbo telesa. Od ok. 1970 je joga zelo razširjena tudi na Z.

Sorodna gesla: Bhagavadgita | bhakti | budizem | Družba za božansko življenje | hathajoga | hinduizem | indijska filozofija | jogi | Kabir | kundalini | mantra | Patandžali | samadhi | sankhja | tantrizem | Upanišade | vidžnanavada | zen


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek