smernik,
1. cestni promet: količek s svetlobnimi odbojniki; za označevanje cestnega roba.

Sorodna gesla: bankina
2. tehnika vozil: smerni kazalec, smerokaz, svetlobna signalna naprava na motornih vozilih, s katero voznik nakaže, da želi spremeniti smer vožnje (v križiščih, na odcepih) ali (pri starejših vozilih) da vozi vzvratno. Na sprednjem in zadnjem delu vozila so (na obeh straneh) nameščene oranžne utripalne luči. Njihov položaj, barvo in način uporabe predpisuje zakon. Kolesarji in mopedisti namesto s smerniki smer nakazujejo z roko.

Sorodna gesla: utripalnik | zadnje luči
3. gradbeništvo: opečni zidak, podolžno vzidan v zid.

Sorodna gesla: križna zveza | smerniška zveza | zidak


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek