zaporna plast, tanka, slabo prevodna mejna plast med pozitivno (p) in negativno (n) dopiranima polprevodnikoma ali med polprevodnikom in kovino. Pri priključeni zunanji napetosti prepušča nosilce naboja le v eni smeri in deluje kot usmernik (dioda). Zaporna plast je glavni del polprevodniških detektorjev (števec), npr. germanijev detektor. Sevanja gama in druga sevanja v njej ustvarijo proste nosilce naboja, ki jih zunanja napetost privleče. Tok, ki steče pri tem, je merilo za energijo sevanja.

Sorodna gesla: dioda | optoelektronika | polprevodniki | selenska celica | suhi usmernik | števec | tranzistor | tunelska dioda | usmernik | Zenerjev pojav


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek