sončni kolektor (solarni kolektor), naprava, ki zbira energijo, nastalo pri sevanju Sonca in z njo ogreva tekočino. Glavni del je počrnjena plošča (absorber); plošča je v dobrem toplotnem stiku s sistemom cevi s tekočino. Plošča je na senčni strani toplotno izolirana, na sončni pa prekrita s folijo, ki svetlobo v eno smer prepušča (kratkovalovno, ki prihaja s Sonca), v drugo pa ne (dolgovalovno; oddaja jo absorber). Tekočina se zaradi sončne energije segreva in s prejeto toploto ogreva prostore (ogrevanje) ali pa z njo prek toplotnega izmenjevalnika ogreva sanitarno vodo. Če je temperatura vode v kolektorju prenizka, uporabijo toplotno črpalko ali pa vodo dodatno ogrejejo s pečjo na klasično gorivo. Ob jasnih poletnih dnevih se temperatura tekočine lahko dvigne do pribl. 100 °C, pri oblačnem nebu pa doseže do 40 °C. S paraboličnimi zrcali lahko svetlobo zgostijo v ozke snope in s tem zelo povečajo temperaturo tekočine. Ta način uporablja sončna peč; doseže do 4000 °C. Sprejeta toplota je sorazmerna z velikostjo absorpcijske površine kolektorjev. Odvisna je od kota, pod katerim pada svetloba; nekateri sončni kolektorji so zato nameščeni na podstavek, da jih je mogoče obračati proti Soncu. Izkoristek in izgube sončnega kolektorja so odvisni od kakovosti izolacije, prepustnosti pokrova in vpojnosti (absorptivnosti) barve, s katero je prevlečen kovinski absorber. Tekočina v sistemu je navadno voda, dodajo pa še sredstva (soli, alkoholi) proti zmrzovanju ali za zvišanje vrelišča (proti vrenju). Sončni kolektor v večjem obsegu izkoriščajo v sončnih centralah.
Dostopnost