Akademija (Akademeia), prvotno svetišče v oljčnem gaju na z. strani Aten ob griču Kolon, posvečeno grškemu heroju Akademu. Tu je 380 pr. n. š. Platon ustanovil svojo filozofsko šolo, ki je preživela do 529 n. š., ko je Justinijan zaprl filozofske šole v Atenah. Med predkrščanskimi platoniki razlikujemo tri smeri: starejša Akademija (Spevzip, Ksenokrat, Polemon, Krates), srednja Akademija (Arkezilaj, Karnead) in novejša (ali nova) Akademija (Filon, Antioh). V renesansi so ok. 1440 v Firencah ponovno ustanovili Platonovo Akademijo (delovala do 1521). Od takrat je akademija označitev za združbo učenjakov, ki se ukvarjajo predvsem z raziskovanjem, in ne s poučevanjem (akademije znanosti). Prve akademije, ki so se ukvarjale z raziskovanjem naravoslovja, so ustanovili v 16. st. (Academia secretorum naturae v Neaplju, 1560, Deutsche Akademie der Naturforscher, 1652). 1693 je bila v Ljubljani ustanovljena Akademija delavnih (Academia operosorum), ki je delovala do 1725. V Nemčiji je G. W. Leibniz zaslužen za ustanovitev Kurfürstlich-Brandenburgische Societät der Wissenschaften (1700), ki se je 1812 preoblikovala v Preußische Akademie der Wissenschaften in bila s svojo razdelitvijo na filozofsko-zgodovinski in matematično-naravoslovni razred zgled številnim a. Znameniti akademiji sta npr. Royal Society v Angliji (1645) in Académie française v Franciji (1635). Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je bila ustanovljena 1938 v Ljubljani.
Dostopnost