Termania - Veliki splošni leksikon

Butan (Druk-Yul, uradno ime Druk Gyal Khab, Kraljevina Butan), majhna azijska celinska država v v. delu Himalaje, med Asamom (Indija) in Tibetom (Kitajska).

časovni pas	srednjeevropski čas + 4,5 ure
površina	47.000 km2, S–J 180 km, V–Z 320 km
prebivalstvo	2,1 mln., 44 preb./km2, letna rast 2,2 %, življenjska doba 50 let
glavno mesto	Thimphu, 54.000 preb., 2400 m nad morjem, na zahodu države; do 1965 je bila prestolnica Punakha
upravna razdelitev	18 okrožij; vodijo jih guvernerji, ki jih imenuje kralj
članstvo v organizacijah	OZN (od 1971), Načrt iz Kolomba, SAARC
uradni jezik	dzongkhajski, tibetansko narečje; poleg njega angleščina v upravi in šolstvu
denarna enota	ngultrum (oznaka BTN), vzporedno v obtoku indijska rupija

Naravne razmere
Butan je težko prehodna gorata dežela. Na S je mogočen osrednji greben Visoke Himalaje, ki se s poledenelim vrhom Kulhagangra vzpenja do 7554 m visoko. Prečno na glavni greben so v smeri proti J številni stranski grebeni (2000–5000 m), ločujejo pa jih globoko vrezane doline (Predhimalaja). Ob j. meji je ozek pas Duarške ravnice, širok 8–15 km, nekakšen zaključek nižavja ob Gangesu in Bramaputri. Na tem območju je vroče in vlažno monsunsko podnebje; 2000 mm padavin na leto, povprečna mesečna temperatura od 17 °C (januar) do 28 °C (junij). Podnebje v notranjosti je gorsko, razmeroma hladno. Na j. pobočjih gorskih verig pade v obdobju monsunskega deževja (junij–oktober) do 5000 mm padavin. Zaprte gorske doline so razmeroma sušne. Več kot dve tretjini površja države poraščajo gozdovi. Na Duarški ravnici uspeva subtropski deževni gozd; tam so tudi vlažne savane in bambusovi gozdovi. Tudi osrednje gorske verige so vse do nadmorske višine 4000 m porasle z gostimi gozdovi (predvsem borovci in hrasti). Za visokogorje je značilno gorsko rastlinstvo. Na nedotaknjenih območjih živi še precej divjih živali, v dveh rezervatih tudi nosorogi.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavljajo razl., povečini priseljene etnične skupine. Najštevilnejša narodna skupina so na S in v notranjosti države živeči Botijci (Butji), tibetanskega rodu (65 %). So pripadniki lamaističnega budizma, ki je tudi državna veroizpoved. V socialnem in političnem življenju države ima še vedno pomembno vlogo duhovščina (lame, samostani). V Butanu živi tudi več manjšin: hinduistične veroizpovedi so nepalski Lepči in indijski priseljenci (na J države), poleg teh še prvotni prebivalci tibetansko-mongolskega rodu in pribl. 6000 tibetanskih beguncev, ki so se v Butan zatekli konec 50. let 20. st. S popisom 1988 so ugotovili, da je prebivalstva nepalskega rodu 45 % (prej od 20–40 %) in to je bil vzrok za hude etnične konflikte. V Butanu še ni uvedena splošna šolska obveznost; več kot 70 % odraslih ljudi je nepismenih.

Državna ureditev
Butan je ustavna dedna monarhija, brez zapisane ustave. Kralj ima velika pooblastila. V pomoč mu je devetčlanski kraljevi svet. Vladne naloge opravlja ministrski svet, ki je voljen šele od 1998. Kot zastopnik ljudstva obstaja narodna skupščina. Politično vase zaprto državo s strateško zelo pomembno lego med Indijo in Kitajsko v zunanji politiki zastopa Indija.

Gospodarstvo
Država je ena izmed najrevnejših na svetu, čeprav resničnega pomanjkanja v vsakdanjem življenju ni čutiti. Več kot 90 % odraslega prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom, kmetijsko izrabljenega pa je le ok. 10 % površja države. Obdelovalna zemljišča ponekod sežejo tudi do 4000 m nad morjem. Na majhnih družinskih kmetijah pridelujejo predvsem pridelke za lastno porabo: riž, koruzo, proso, pšenico, ječmen, ajdo, krompir in sadje. Pridelovanje kardamona je namenjeno predvsem izvozu. V visokogorju se ukvarjajo zlasti z živinorejo (jaki, ovce). Rudnih bogastev in energetskih virov skoraj ni, izjema so le majhne količine črnega premoga, grafita in bakrove rude. Za oskrbo z električno energijo so zgradili nekaj manjših hidroelektrarn. Zelo pomembne so tradicionalne obrti (rezbarstvo, tkalstvo, izdelki iz srebra). Industrija je šele na začetku razvoja. Večino deviznega priliva dobi država od prodaje znamk in turizma, čeprav je tudi ta omejen izključno na organizirane turistične skupine. Najpomembnejšo pomoč pri graditvi infrastrukture dobiva od Indije, ta država pa je tudi najpomembnejši trgovinski partner Butana. Od 60. let je promet priključen na indijsko prometno omrežje. Najpomembnejše prometno sredstvo so še vedno tovorne živali (posebej jak). Največje letališče je Paro v bližini glavnega mesta.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	1,2 mlr. USD, 600 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena)	kmetijstvo 45 %, industrija 20 %, storitvene dejavnosti 35 %
uvoz (2000, ocena)	196 mln. USD
izvoz (2000, ocena)	154 mln. USD
zadolženost v tujini (1998)	245 mln. USD

Zgodovina
Ozemlje so verjetno v 8. st. poselili priseljenci iz Tibeta pod vodstvom budističnih misijonarjev in pregnali starejše prebivalstvo indijskega rodu. V 17. st. je neki lama ustanovil prvo državo. 1865–1949 je bil Butan britanski protektorat; od 1949 je neodvisen, zunanjepolitično pa ga zastopa Indija. Od začetka 70. let se država previdno odpira navzven. Od 1972 jo vodi kralj Jigme Singye Wangchuk, ki je hkrati tudi predsednik vlade. Na začetku 90. let je na jugu države izbruhnil upor proti vse večjemu priseljevanju Nepalcev, ki tam sestavljajo že skoraj polovico prebivalcev. Ker so hinduistične veroizpovedi, so vzrok za huda nasprotja v dotlej versko enotni budistični kraljevini. V Butanu imajo oporišča asamski in zahodnobengalski uporniki, kar povzroča trenja z Indijo; od 2003 ta oporišča napada butanska vojska.

Sorodna gesla: Asam | dzongkha | Indijska podcelina | Kulhagangri | Punākha | Thimphu | Tibet | Wangchuk, Jigme Singye

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek