pingvini (Spheniscidae), edina družina iz reda veslačev (Sphenisciformes); ptice mrzlih morij j. poloble, ne morejo leteti; 18 vrst. Glavne značilnosti so močno vretenasto telo, kratka plavutasta krila in noge s plavalno kožico; skupaj s kratkim togim repom in gibljivim vratom krmilo. Kratko perje je namaščeno in se v vodi ne zmoči; pod kožo je plast tolšče. Pingvini so odlični plavalci in potapljači (oslovski pingvin plava s hitrostjo 36 km/h, do 200 zamahov s krili na minuto), potapljajo se po hrano (ribe, lignji, raki); iz vode skočijo do 2 m visoko. Med gnezdenjem in golitvijo se dlje zadržujejo na kopnem. Gnezdijo lahko v velikih kolonijah; pogosto jih dosežejo po več kilometrih hoje ali drsenja po trebuhu; tam ostanejo dolgo brez hrane. Manjše vrste, kot sta adelijev pingvin (Pygoscelis adeliae) z Antarktike in le 40 cm visoki pritlikavi pingvin (Eudyptula minor) z avstralskega območja, naredijo kamnita gnezda ali gnezdijo v votlinah. Do 1,2 m visoki cesarski pingvin (Aptenodytes forsteri) z antarktičnega kopnega in kraljevski pingvin (Aptenodytes patagonica) z južnoameriških otokov zneseta samo po eno jajce, pokrijeta ga s trebušno kožno gubo, valita stoje. Očalasti pingvin (Spheniscus demersus) živi ob j. in jz. obalah Afrike; na JZ Galapaških otokov gnezdi 50 cm visoki galapaški pingvin (Spheniscus mendiculus).
Dostopnost