kadilo, kot balzam dišeča mešanica razl. smol, ki jih žgejo v kultne namene (šintoizem, budizem, pravoslavna in katoliška Cerkev). Kadila so prvotno uporabljali v čarovniških obredih, da bi odganjali zle duhove, nato pri daritvi (kadilna daritev), pozneje pa je začelo simbolizirati molitev, ki se dviguje k Bogu.

Sorodna gesla: kajenje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek