bunker,
1. splošno: en ali več prostorov na ladji ali v tovarni za shranjevanje žita, premoga, rude itd.

Sorodna gesla: skladišče | utrjevanje
2. vojaštvo: objekt v utrjevalnem sistemu za neposredno bočno, poševno in frontalno streljanje iz pehotnega in artilerijskega orožja. Osnovni elementi bunkerja so izkop, nosilna konstrukcija, okrovje, odprtine za streljanje in vhod, zapletenejši bunkerji pa imajo še zaklonišče za posadko, napravo za prezračevanje in čiščenje zraka. Izdelani so z zemljo in lesom, betonom in armiranim betonom. Glede na trdnost okrovja so lahki in težki bunkerji.

Sorodna gesla: utrdba
3. šport: pri golfu ovira na igrišču; največkrat s peskom zasuta jamica.

Sorodna gesla: golf


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek