tobak (Nicotiana), duhan, rod razhudnikovk, ok. 100 vrst; doma predvsem na tropskih in subtropskih območjih Amerike. Virginijski tobak (Nicotiana tabacum) z rožnatimi ali rdečimi cvetovi je stara kulturna rastlina, ki v naravi ne uspeva več; skupaj s kmečkim tobakom (Nicotiana rustica) z zelenkastorumenimi do rumenimi cvetovi so ju gojili in uživali še v predkolumbovski dobi; znano je bilo tudi pitje tobačne vode. Po odkritju Amerike so tobak 1519 prenesli na Portugalsko, nato v Španijo; francoski ambasador v Lizboni Jean Nicot je kraljici Katarini Medici tobak poslal kot okrasno in zdravilno rastlino. Kajenje in njuhanje so oblasti začele že kmalu prepovedovati, papež Urban VIII. (1623–44) je kadilce izobčil, J. B. Colbert pa je 1674 vzpostavil državni monopol nad tobakom in uvedel sistem obdavčitve tobačnih izdelkov, ki še danes velja za zgled. Danes gojijo tobak na vseh toplih in zmernih območjih sveta, kakovostne sorte pridelujejo predvsem v ZDA (Virginija, Kentucky), v. Indiji (Sumatra, Vorstenlanden), Srednji Ameriki, Braziliji, na Balkanu in v Turčiji. V Evropi zraste za pozebo občutljiva enoletnica do 2 m visoko, listi so dolgi do 50 cm. Imena listov (od spodaj navzgor): podbir (pritlični listi), nadpodbir (peščeni listi), srednji listi, podvršič in vršič; cvetne popke je treba sproti odstranjevati; tako ostanejo alkaloidi v listih, poleg tega pa se poveča pridelek. Po žetvi liste posušijo z vročim zrakom in ponovno navlažijo, da jih bakterije lahko fermentirajo; sledi predelava v njuhanec ter tobak za kajenje in žvečenje. Najpomembnejša učinkovina v tobaku je alkaloid nikotin. Enoletne okrasne rastline so mdr. Nicotiana alata iz Brazilije z velikimi belimi cvetovi (odprtimi ponoči) in številne sorte vrste Nicotiana senderae z rdečimi cvetovi (odprtimi podnevi). Nekatere bolezni: odmiranje tobaka: bakterijska bolezen (Pseudomonas tabaci); na listih svetlorumene pege, nato odmro; tobakova padavica: povzroča jo ogorčica (Ditylenchus dipsaci) na mladih tobakovih rastlinah; na koreninskem vratu so steklaste nabrekline (šiške), ki se pozneje obarvajo temno. Tkivo stebelc strohni, listi imajo rumenozelene pege; rastline hirajo, porumenijo in se prelomijo; tobakova plesen (peronospora): listi se od roba zvijajo navzdol, na zgornji strani so rumene pege, pozneje na spodnji strani modrosive prevleke glive Peronospora tabacina. Zaradi dokazov o škodljivosti vseh vrst uživanja tobaka za zdravje je ob koncu 20. st. več držav zakonsko omejilo oglaševanje tobačnih izdelkov. – V Sloveniji je bila edina tobačna tovarna v Ljubljani (Tobačna, d. o. o.); od 1992 strog zakon o omejevanju kajenja v javnih prostorih.
Dostopnost