švicarska književnost, v štirih jezikih te države: v nemškem, francoskem, italijanskem in retoromanskem (retoromanska književnost obsega predvsem ljudsko slovstvo); v 19. st. jo je na novo oživil Caspar Muoth (1844–1906). Najpomembneje se je uveljavila književnost v nemškem jeziku. Srednjeveška samostana v Sankt Gallnu in Reichenauu sta bila postojanki za nego nemške kulture (Notker III. Labeo); velikonočna igra iz Murija (13. st.) je prva igra v nemškem jeziku; že zgodaj so se pokazale za švicarsko književnost značilne realistične poteze; 16. st. je zaznamovala reformacija; dramske pesnitve, svetopisemske teme, življenje svetnikov, antika; predvsem pustne igre; poleg tega domoljubno-nacionalne drame, satire (S. Brant), spisi zoper reformacijo (Th. Murner). Razsvetljenstvo velja za obdobje duhovnega razcveta v Švici. Züriška šola J. J. Bodmerja in J. J. Breitingerja je v književnem boju proti J. Ch. Gottschedu osvobodila nemško književnost pokroviteljstva francoskega racionalizma; A. von Haller in S. Geßner sta odločilno vplivala na novo občutenje narave. Viharniško gibanje je bilo komaj zaznavno. Kot vzgojitelja ljudstva sta delovala H. D. Zschokke in J. H. Pestalozzi. V realizmu 19. st. je švicarska književnost doživela nov višek: v delih J. Gotthelfa in G. Kellerja se je meščanski smisel za stvarnost združil s pesniškim pogledom, ki odkriva tisto, kar se skriva za stvarnostjo; sem sodi tudi C. F. Meyer z zgodovinskimi novelami in s simbolno liriko po zgledu francoskega realizma. Drugi avtorji mdr. C. Spitteler, R. Walser, M. Inglin. Lirika 20. st. je pod vplivom R. M. Rilkeja, St. Georgeja in ekspresionizma (A. Zollinger), tudi narečno pesništvo. Roman se spopada s sodobnimi vprašanji; upor zoper provincializem in filistrstvo (Walser, M. Frisch). Poseben pomen je dobilo švicarsko gledališče s F. Dürrenmattom in Frischem; razcvet sta doživeli tudi znanstvena esejistika in literarna kritika. Predstavniki mlajše književnosti: Kurt Marti, Erika Burkart, Hans Boesch, Walter Matthias Diggelmann, Otto F. Walter, Herbert Meier, Hugo Loetscher, Jörg Steiner, Paul Pörtner, Jörg Federspiel, A. Muschg, P. Bichsel, Gertrud Leutenegger, Franz Böni, Niklaus Meienberg, Silvio Blatter, Urs Jaeggi, H. Burger, Jörg Laederach, Erica Pedretti, P. Nizon, G. Späth, U. Widmer. Švicarska književnost v francoščini je povezana s Francijo; J.-J. Rousseau in G. de Staël sta se čutila Francoza; samostojno pesništvo 18. in 19. st. se je nagibalo k provincializmu; najpomembnejša pesniška osebnost 20. st. je Ch. F. Ramuz, drugi avtorji so M. Saint-Hélier, Guy de Pourtalès, B. Cendrars, Léon Savary, Maurice Zermatten, Benjamin Vallotton, Denis de Rougemont, Gilbert Trolliet, Jacques Chessex, Maurice Chappaz. Švicarska književnost v italijanščini v kantonu Ticino je tesno povezana s književnostjo Italije, še posebej od 16. do 18. st.; v 19. st. je separatistična politika vdrla v književnost; najpomembnejši švicarski pesnik 20. st., ki je pisal v italijanščini, je F. Chiesa; njegovo lirično delo je zaznamoval italijanski klasicizem. Liriki mdr. Giorgio Orelli, Giuseppe Zoppi, prozaisti mdr. Piero Bianconi, Plinio Martini.
Dostopnost