sufizem, mistična smer v islamu, ki je nastala iz nenehne meditacije o Koranu in Haditu. Sufizem si je prizadeval preseči človekovo ločenost od Boga, kot sredstvo za to pa je uporabljal askezo, kontemplacijo, ponotranjeno ljubezen do Boga ali ples. Od 12. st. so učenci velikih sufijev, ki so bili pogosto čaščeni kot svetniki (marabuti), ustanovili mistične redove (tarika, derviš), ki so imeli pomembno vlogo pri islamizaciji novo osvojenih dežel.

Sorodna gesla: Al Hallaj, Husein Ibn Mansur | derviš | Hadit | islam | islamska filozofija | Jalal Ad Din Ar Rumi | Koran | marabuti | Meher Baba | Rajneesh, Bhagwan Shree | tarika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek