izločitev,
1. pravo: izločitev sodnika, v civilnem pravdnem postopku in kazenskem postopku ukrep, s katerim se iz odločanja v postopku izloči sodnik, pri katerem obstajajo okoliščine, zaradi katerih ni mogoče pričakovati njegove objektivnosti pri odločanju (npr. sorodstvo ali zakonska zveza sodnika z eno od strank, njegovo sodelovanje v isti zadevi pri sojenju na nižji stopnji ipd.). Neupoštevanje načela izločitve je lahko razlog za obnovo postopka ali izpodbijanje sodbe.

Sorodna gesla: civilni pravdni postopek | kazenski postopek | sodnik
2. gospodarstvo: blago, ki ne pripada dolžniku, se izloči iz njegove stečajne mase.

Sorodna gesla: izločena sredstva


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek